Yorkshirski terier

Pregled glavnih značilnosti

• Velikost: od 15 cm do 18 cm
• Teža: do 3,2 kg
• Življenjska doba: od 12 do 15 let
• Dlaka je dolga, svilnata in ravna, njeno izpadanje pa je minimalno.
• Njihova dlaka ni vremensko odporna, zato so to izključno notranji psi. Nadvse bodo uživali v tekanju po ograjenem vrtu, a so primerni tudi za v manjše stanovanje.
• V kolikor bo Yorkie postal razstavni pes, bo potreboval veliko vsakodnevne nege in vzdrževanja.
• Yorkie je primeren zgolj za druženje z otroci nad desetim letom starosti.
• Ker se svoje majhnosti ne zavedajo, se bodo hitro spustili v prepir s precej večjim psom. Zganjanja v tuje pse ga morate zato obvezno odvaditi že v mladosti.
• Pri pasmi je zelo pomembna zgodnja socializacija z drugimi živalmi in tujci.
• Zaradi genetskih zdravstvenih težav je priporočljivo mladiča kupiti pri preverjenem vzreditelju, ki bo pri starših opravil vse potrebne genetske teste, ki dokazujejo, da morebitnih zdravstvenih težav ne bodo prenesli na mladiča.

Zgodovina pasme

Yorkshirski terier ali Yorkie izvira iz pokrajine na severu Velike Britanije, imenovane Yorkshire.
V te kraje so se v sredini 19. stoletja preseljevali Škoti, ki so s seboj pripeljali tudi raznolike terierje. Slednje so škotski priseljenci vzeli s seboj v tovarne, kjer so terierji lovili podgane in druge glodavce.
Katere terierje so medsebojno križali ni povsem znano, predvideva pa se, da je pasma nastala s križanjem treh različnih terierjev, ki so jim kasneje dodali še sedaj izumrlo pasmo Paisley terier in morda maltežana.

Pri višjih slojih novo nastala pasma, zavoljo svojega delavskega porekla, sprva ni bila priljubljena, nato pa sta jih le očarali njihova lepota in eleganca.
Danes pa so Yorkiji ena izmed najbolj priljubljenih družnih pasem (tudi v Sloveniji), ki blesti tudi na pasjih razstavah

Velikost

Yorkshirski terier spada v skupino majhnih pasem, saj tako samci kot samice dosežejo višino od 15 do 18 cm ter pri tem tehtajo do 3,2 kg

Karakter

Yorkiji so ena izmed najbolj priljubljenih pasem, saj ljudi poleg njihovega prikupnega videza nadvse očara tudi njihov ljubezniv, nežen, družaben in igriv karakter.
Yorkie se bo na vse družinske člane močno navezal in hlepel po njihovi bližini, zato ne sme biti predolgo časa prepuščen sam sebi.

Prav tako so to zelo teritorialni psi, ki so do svojega ozemlja in ljudi zelo zaščitniški – svoje bližnje bodo zato vselej z glasnim laježem opozorili na vsakega prišleka.
So tudi precej svojeglavi in trmasti psi, ki hitro zasedejo mesto glave družine.

Zato je pri tej pasmi zgodnja in dosledna vzgoja zelo pomembna. Ker se svoje majhnosti ne zavedajo, so pa zelo samozavestni in prepričani v svoje sposobnosti, se bodo hitro spustili v prepir s precej večjim psom.
Kot lastniki se morate zato njihovega temperamenta zavedati in ga že v mladosti odvaditi zganjanja v druge pse.

Zdravje

Pri pasmi se pogosto pojavlja bronhitis, vnetje oči, slaba prebava in zobna gniloba. Prav tako Yorkiji slabo prenašajo anestetike in se občasno srečujejo s težavami s hrbtenico, kar lahko privede do paralize zadnjih nog.
Pasma ima tudi zelo krhke kosti, ki ob padcu ali udarcu hitro počijo ali se zlomijo, zato je s tem psom potrebno rokovati zelo previdno.
Zavoljo možnih genetskih zdravstvenih težav je prav tako priporočljivo mladiča kupiti pri preverjenem vzreditelju.

Vzgoja in aktivnosti

Yorkiji so precej trmasti in svojeglavi psi, zato je dosledna in vztrajna vzgoja zelo pomembna.
Že v mladosti je potrebno psa naučiti kdo je glava družine in ne popuščati njegovim muham (v nasprotnem primeru vas bo Yorkie hitro pričel izkoriščati).

Ker pa so to tudi zelo inteligentni in učljivi psi, jih boste lahko zelo hitro naučili raznih trikov in ukazov.
Samo šolanje pa mora biti seveda nadvse nežno in polno potrpežljivosti, nikakor pa ne grobo.
Pri šolanju zato uporabljajte pohvale in nagrajevanje, kot kazen pa se zelo dobro odnese ignoriranje. Že v mladosti pa mora biti ta pasma deležna obsežne socializacije s tujci in drugimi psi.

Kljub svoji majhnosti, so te psi izredno živahni in energični. Zato potrebujejo vsaj en sprehod dnevno, a ta ne rabi biti predolg.
Svojo energijo bodo Yorkiji najraje spuščali pri igri s svojo družino ali tekanju po ograjenem vrtu. Pomembno pa je, da jih na mestih, kjer lahko pobegnejo in se izgubijo v množici, ne spuščate s povodca. 

Hranjenje

Ker se Yorkshirski terier zaradi krhkih kosti pogosto srečuje z zlomi, je pomembno, da psu namenite kvalitetno pasjo hrano z zadostno količino ključno potrebnih vitaminov in mineralov, ki bodo kosti utrdili in preprečili morebitne poškodbe.
Zaradi slabe prebave, pa je priporočljiva uporaba naravne pasje hrane, ki vsebuje lahko prebavljive sestavine brez živalskih stranskih proizvodov, barvil in pršic. S pomočjo hranljivih naravnih sestavin, ki v želodcu ne nabreknejo, bo pes hrano hitreje in učinkoviteje prebavil, pri tem pa v svoje telo absorbiral zadostno količino dragocenih hranil, ki jih potrebuje za nemoteno izvajanje aktivnosti.

Dlaka in nega

Yorkie ima dolgo svileno dlako, ki skoraj ne izpada. Kljub temu pa te psi potrebujejo vsakodnevno krtačenje, saj se daljša dlaka hitro zavozla.
V kolikor se Yorkiji udeležujejo razstav, jim lastniki puščajo dolgo dlako, v nasprotnem primeru pa se lastniki pogosto odločijo za krajšo dlako, ki ne zahteva vsakodnevnega vzdrževanja.
Prav tako pa te psi potrebujejo redno ustno higieno, nego ušes in krajšanje krempljev.

Otroci in druge živali

Kljub svoji igrivi in ljubeznivi naravi, pa so to precej nepotrpežljivi psi, ki se zato bolje razumejo s starejšimi, obzirnejšimi otroci.
Cukanja in vlečenja namreč ne tolerirajo predolgo, zato lahko v samoobrambi hitro ugriznejo.

Mlajši otroci lahko to krhko pasmo tudi hitro poškodujejo, zato jih je obvezno potrebno naučiti primernega ravnanja s psom in igro budno nadzorovati. V splošnem pa je ta pasma primernejša za otroke nad desetim leto starosti.

V primeru ustrezne socializacije se bodo Yorkiji z ostalimi psi dobro razumeli. A ker se svoje majhnosti ne zaveda, se bo Yorkie zagnal tudi v precej večjega psa, kar pa ima lahko tudi negativne posledice.
Zato morate psa že v mladosti odvaditi zganjanja v tuje pse.
Tudi z ostalimi prostoživečimi živalmi se ne razume najbolje, z ostalimi hišnimi ljubljenčki pa se bo odlično razumel le v primeru, da bodo skupaj že od malega.