Tornjak

Pregled glavnih značilnosti

• Velikost: od 60 cm do 70 cm
• Teža: med 40 kg in 60 kg
• Življenjska doba: od 12 do 15 let
• Dlaka je dolga in vremensko odporna, z gosto podlanko.
• Pasma se v osnovi uporablja za pastirstvo, a je primerna tudi za hišnega ljubljenčka.
• Ker je to v osnovi pastirski pes, ima prirojen instinkt za varovanje.
• Tornjak potrebuje veliko prostora, zato se bo na kmetiji, kjer se bo lahko prosto gibal, najbolje počutil. Zadovoljen bo tudi z velikim ograjenim dvoriščem, nikakor pa ni primeren pes za v stanovanje.
• V kolikor bo živel na kmetiji, bo za gibanje poskrbel sam, če pa bo živel v hiši, mu morate kot lastnik zagotoviti zadostno količino dnevnih aktivnosti.

Zgodovina pasme

Tornjak je zelo stara pastirska pasma, čigar prednik naj bi bil tibetanski mastif.
Njegove korenine segajo že v antične čase, prvi zapisi o pasmi pa so nastali že v 9. stoletju in sicer med dokumenti katoliške cerkve.

Prav tako pasmo omenjajo kasneje v 11. in 14. stoletju, le pod imenom bosanski ovčar ali hrvaški planinski pes. Opisujejo jih kot pametne pse, ki so varovali vse kar so od njih zahtevali lastniki.

Točen kraj izvora pasme ni znan, so pa tornjake že v času Rimljanov zasledili na območju Dinarskih Alp, še posebej v regiji okoli Vlašića pri Travniku v Bosni in Hercegovini.
Rimljani so jih uporabljali kot pse čuvaje, v vojnah in za borbe v gladiatorskih arenah.

Ime pasme izvira iz bosanskega poimenovanje ograde za ovce – tora. A kljub temu da gre za precej staro pasmo, je zaradi pojenjanja nomadskega pastirstva, skozi čas začela izginjati tudi ta pasma.

Zahvaljujoč skupini kinologov, ki je v 70. letih 20. stoletja začela zbirati preostale pse, ki so ustrezali opisom te pasme, so se tornjaki ponovno razširili. Pasmo so nato leta 1918 registrirali kot bosansko-hercegovskega pastirskega psa tornjaka, kar je sprožilo dilemo o tem, iz katere države pasma zares izvira.

Ker se je tudi Hrvaška ukvarjala z vzrejo te pasme in bila mnenja, da je tornjak njihova avtohtona pasma, so leta 2006 pasmo registrirali pod imenom bosansko- hercegovsko-hrvaški pastirski pes tornjak.

Velikost

Tornjak je precej velik in močan pes, ki pa je kljub svoji velikosti zelo gibčen in spreten.
Ker gre za veliko pasmo, samci dosežejo plečno višino od 65 centimetrov do 70 centimetrov, samice pa višino od 58 do 65 centimetrov.

Povprečna telesna teža pri samcih znaša nekje med 50 in 60 kilogramov, pri samicah pa med 38 in 50 kilogramov.

Karakter

Pasma je kljub svoji zastrašujoči velikosti v resnici prijazna, mirna in poslušna.
Gre namreč za psa, ki je izredno vdan svojemu lastniku, svojo čredno, posest in najbližje pa je pripravljen varovati z življenjem.

Ker je tornjak v osnovi pastirski pes, ki je varoval in nadzoroval živino, ima tudi dandanes močan instinkt za varovanje in je zato zelo dober pes čuvaj.
Kljub temu ta pasma po naravi ni agresivna ali nervozna, svojo »temno« plat bo tornjak pokazal le v primeru, ko bo ogrožena njegova družina, trop ali on sam.

V takšnih situacijah bo brez oklevanja odločno napadel tudi veliko močnejšega sovražnika.
Do tujcev praviloma ni preveč napadalen, le nekoliko previden in nezaupljiv. Z ljudmi, ki so mu pravilno predstavljeni, pa se lahko dobro razume.

Zdravje

Tornjak je načeloma precej odporna in genetsko zdrava pasma.
Ker pa gre za eno izmed večjih pasem, se tudi pri tej pogosteje pojavlja displazija kolkov.
Nastanek le-te lahko preprečite v pasji mladosti, tako da omejite njihovo telesno aktivnost in hojo po stopnicah, ki pred 6. mesecem starosti ni priporočljiva.

Vzgoja in aktivnosti

Pasma je zelo inteligentna in zaradi čustvene navezanosti na svojega lastnika, le-temu rada ustreže, zato šolanje ne bi smelo povzročati prevelikih težav.
Kot pri ostalih pasmah, pa je tudi pri tej pomembna dovolj zgodnja socializacija.

Že v obdobju mladiča ga morate soočiti z morebitnimi povzročitelji strahu, kot so promet, gneča ljudi, druge živali itd., da se izognete kasnejšim nenadzorovanim reakcijam in omogočite razvoj stabilnega pasjega obnašanja.
Kar se tiče gibanja tornjaki niso preveč zahtevni.
V obdobju mladiča morate njegovo gibanje omejiti, da si ne poškoduje še rastoče kosti.

V odrasli dobi pa se lahko gibljejo kolikor si le želijo. Še posebej radi prosto tekajo okoli, zadovoljili pa se bodo tudi z daljšimi sprehodi brez vrvice in igro z ostalimi psi ali člani družine.

Hranjenje

Njihovo prehranjevanje je nekoliko bolj specifično kot pri ostalih pasmah.
Tornjake so v preteklosti namreč bolj skopo hranili, zato dandanes v hrani ne potrebujejo velike količine beljakovin.

Visoko beljakovinska prehrana lahko pasmi povzroči probleme s kožuhom. Zatorej mu morate zagotoviti kvalitetno pasjo hrano z nizko vsebnostjo beljakovin, ki bo polna vitaminov in mineralov ter ostalih hranilnih snovi, ki mu bodo dale energijo za opravljanje velike količine vsakodnevnih aktivnosti in poskrbele za lepo in sijočo dlako.

Dlaka in nega

Tornjak ima dolgo, gosto in vremensko odporno dlako, ki je sestavljena iz zgornje ravni in volnene podlanke. Nega ni zahtevna, saj potrebuje le redno krtačenje.

Otroci in druge živali

Zaradi svojega umirjenega in potrpežljivega značaja je tornjak pes, ki bo nemoteno prenašal otroško vlečenje za rep in dlako.
Predpogoj je le ta, da ga že kot mladiča navadite na družbo otrok, njih pa naučite spoštljivega odnosa do psa.

Primeren je za druženje z otroci vseh starosti, igro pa je vseeno priporočljivo nadzorovati.
Če ga boste kot mladiča navadili tudi na druge živali, se bo z njimi prav tako dobro razumel.