Tibetanski mastif

Pregled glavnih značilnosti

• Velikost: od 61 cm do 66 cm
• Teža: med 64 kg in 78 kg
• Življenjska doba: od 10 do 12 let
• Dlaka je trda in gosta s košato podlanko
• Primeren bivalni prostor je malo večji in dobro ograjen vrt, saj je pasma znana po odličnem kopanju in plezanju čez ograjo. Se pa bo ta pes prilagodil tudi bivanju v stanovanju in v njem ostal miren.
• Potrebuje izkušenega in avtoritativnega lastnika, ki ga bo znal primerno izšolati.
• Priporočljivo je, da ga izšolate vsaj v poslušnosti, saj lahko zaradi njegove velikosti in svojeglavosti hitro izgubite nadzor nad njegovim obnašanjem.
• Potrebuje veliko vsakodnevnega gibanja.

Zgodovina pasme

Kot pove že njegovo ime, tibetanski mastif izvira iz Tibeta.
Gre za starodavno pasmo, ki sta jo v svojih zapisih omenjala že Aristotel in Marco Polo.

Na samem začetku je pasma služila za varovanje tibetanskih menihov in njihovega svetega mesta Lhasa, kasneje pa tudi spremljala nomade na potovanjih. Enega izmed psov, ki je pripotoval v zahodno Evropo, so leta 1847 poklonili kraljici Viktoriji.

Kmalu za tem se je pasma po Evropi in po svetu hitro razširila.
Nekateri kinologi so mnenja, da je tibetanski mastif prednik vseh velikih pastirskih pasem, molosov in mastifov.

Pasma je sicer v času okupacije Tibeta skoraj izumrla, zato je danes v rodnem kraju zelo redka.

Velikost

Tibetanski mastif je po zunanjosti izredno velik, močan in skladno grajen pes.
V povprečju samci dosežejo višino od 65 cm naprej, samice pa od 62 cm dalje. Telesna teža se pri samcih giblje med 60 in 90 kg, pri samicah pa med 55 in 85 kg.

Karakter

Gre za zelo inteligentno, neustrašno in samozavestno pasmo, ki je do svoje družine zelo zaščitniška, do tujcev pa dokaj nezaupljiva.
S tujci bo sicer ob prisotnosti lastnika vzpostavil tak odnos kot ga je z njimi vzpostavil lastnik, kadar pa bo doma sam, bo do neznancev zelo oster in odločno kazal do kje sega njegov teritorij.

Je dober čuvaj, ki bo vselej sam presodil kdaj je njegova družina v nevarnosti in potrebuje njegovo zaščito.
Prav tako gre za nekoliko trmasto pasmo, zato potrebuje izkušenega in discipliniranega vodjo.

Zdravje

Pasma je nagnjena k displaziji kolkov, boleznim ščitnice, problemom s kožo ter vnetjem ušes.
Ker te psi pozno dozorijo, šele pri dveh letih ali pozneje , morate biti vsaj prvi dve leti zelo pazljivi in psa fizično ne obremenjevati preveč, saj lahko pretirana aktivnost slabo vpliva na njegove sklepe.

Vzgoja in aktivnosti

Tibetanski mastif je zelo zaščitniška in nezaupljiva pasma, zato potrebuje odločnega in discipliniranega vodjo, ki bo uspešno usmerjal pasji nagon in preprečil pasjo posesivnost in teritorialnost.

Prav tako gre za dokaj trmastega psa, ki lahko ob nepravilni vzgoji postane pretirano zaščitniški do svoje družine in napadalen do njemu nepoznanih ljudi.
Pri tej pasmi je torej ključnega pomena dovolj zgodnja socializacija in predvsem pravilna vzgoja.
Le-ta pa še zdaleč ne bo lahka, saj je pasma precej svojeglava in nezanesljiva.

Pri učenju bo pes sicer hitro dojemal, a bo hitro izgubil koncentracijo.
Pri šolanju se je zato priporočljivo posluževati pozitivne motivacije in izvajanja več krajših treningov.

Da bi tibetanski mastif postal poslušen in zanesljiv družabnik, mora imeti izkušenega in avtoritativnega lastnika, ki bo psa znal kontrolirati in ga uspešno naučiti poslušnosti ter spoštovanja.

Pasma je prav tako zelo aktivna in zato potrebuje daljše dnevne sprehode ali tek.
Z aktivnostmi pa ne smete pretiravati pri mladičih, saj se pasje mišice in kosti dokaj pozno razvijejo in jih z daljšo obremenitvijo lahko poškodujete.

Zato je priporočljivo, da pasma v tem času ni podvržena preveliki količini gibanja in ji raje namenite več krajših dnevnih aktivnosti. 

Hranjenje

Pasma se lahko zaradi poznega razvoja v zrelih letih srečuje s težavami sklepov in mišic.
Da bi tovrsten problem omilili je pomembno, da psu namenite kvalitetno pasjo hrano z zadostno količino potrebnih vitaminov in mineralov, ki bodo kosti utrdili in preprečili morebitne poškodbe. 

Ker pasma potrebuje tudi veliko dnevnih aktivnosti, naj bo pasja hrana polna svežega mesa, ki bo psu zagotovila zadostno količino visokokakovostnih proteinov, ključnih za krepitev in gradnjo mišic.

Dlaka in nega

Dlaka tibetanskega mastifa je srednje dolga, trda in gosta.
Prav tako ima podlanko, ki je zelo gosta in kratka.
Kljub temu da je izpadanje dlake zmerno, je priporočljivo tedensko česanje, saj se dlaka zaradi svoje dolžine hitro prične vozlati.

Še intenzivneje pa se morate posvetiti česanju v času menjave dlake. Pasmo je priporočljivo kopati le, ko je to res nujno potrebno oziroma enkrat letno.
Zaradi pasje velikosti se zna to izkazati za težavo, zato ga lahko enkrat letno odpeljete na celovito nego v pasji salon.

Otroci in druge živali

Pasma za druženje z majhnimi otroki ni primerna, saj lahko pes v otroškem mahanju, kričanju in vlečenju vidi agresijo in se zna tako odzvati tudi sam.
Ključnega pomena je torej zgodnja socializacija in spoznavanje z otroci že v pasji mladosti.

 S starejšimi otroci navadno ni težav, vendar je potrebno psa pustiti na miru, če se bo sredi igre umaknil.
Seveda je obvezen tudi nadzor odrasle osebe.

Z drugimi živalmi navadno nimajo težav, seveda če je bil pes deležen primerne socializacije oziroma je z ostalimi hišnimi ljubljenčki odraščal od malega. T
ežave pa lahko nastanejo pri manjših glodavcih, ki jih bo pes videl kot svoj plen, ali z ostalimi psi enakega spola.