Doberman

Pregled glavnih značilnosti

• Velikost: od 63 cm do 72 cm
• Teža: med 32 kg in 45 kg
• Življenjska doba: od 8 do 12 let
• Dlaka je kratka, trda in gosta.
• Je hišni pes, saj ima zaradi izrazitih mišic le malo podkožne maščobe in tako nizke temperature zelo slabo prenaša. Zato mu morate obvezno zagotoviti prenočišče v stanovanju ali v hiši.
• Zaradi svoje inteligence in trdnega karakterja je to pes, ki potrebuje odločnega in predvsem izkušenega lastnika.
• Pasma ima prirojen čut za varovanje svojih bližnjih
• Zaradi močne navezanosti na svojega lastnika, bodo hitro prevzeli njegovo psihično stanje.
• Doberman ima rad pod nadzorom vse – od svojega ozemlja in širše okolice, do početja ljudi v stanovanju.

Zgodovina pasme

Doberman spada med novejše pasme, saj je nastala pred malo več kot sto leti.
Za njen nastanek je zaslužen Louis Dobermann, ki je bil pobiralec davkov in izterjevalec v mestu Turingen v Nemčiji.

Zaradi nevarnosti svojega poklica, si je želel psa, ki bi ga varoval in pri ljudeh vzbujal strahospoštovanje že samo s svojim izgledom. Dobermann je bil tudi konjederec in voditelj lokalnega zavetišča, kjer je imel dostop do velikega nabora pasem.

Zato je okoli leta 1890, z željo po popolnem čuvaju, začel namensko pariti različne pasme. Ker vseh križanj ni beležil, ni znano, katere pasme je vse uporabil. Zagotovo pa je v postopku uporabil rottweilerja, pinča, manchesterskega terierja, greyhounda, mastifa, beaucerona, razne lovske pasme, kot sta na primer weimneranec in gordon seter ter mnogo lokalnih pasem.

Začetni dobermani so bili podobni predvsem rottweilerju – bili so težki psi z majhnimi nogami. Ko pa so kasneje primešali še manchesterskega terierja, je pasma dobila sedanjo podobo.
Do leta 1910 so bili dobermani razširjeni po celotni Evropi v tudi v Ameriki. Uporabljali so jih kot policijske pse, pse čuvaje in kot vojaške pse.

S tem so postali širše prepoznavni in ljudje so jih pričeli kupovati kot družinske pse in pse čuvaje. Tako so v 70-ih letih postali druga najpogostejša pasma v ZDA.

V zadnjih desetletjih pa se je pričela agresivnost načrtno izločati iz vzreje, kar omogoča, da dobermani v prvi vrsti postajajo družinski ljubljenčki in pri ljudeh popravljajo svoj sloves nevarnih psov.

Velikost

Doberman je srednje velik mišičast pes, z zelo močnim okostjem in dobro razvitim oprsjem.
Samci dosežejo višino med 68 centimetri in 72 centimetri ter tehtajo med 40 in 45 kilogramov. Samice pa dosežejo višino od 63 centimetrov do 68 centimetrov in v skladu s tem tehtajo med 32 in 35 kilogramov.

Karakter

Dobermani imajo prirojen čut za varovanje svojih bližnjih.
Na svojo družino se bodo zato močno navezali in bi bili zanjo pripravljeni storiti vse. Prav tako imajo te psi radi pod nadzorom vse, kar se dogaja na njihovem ozemlju in v okolici. Na vse tujce bodo opozorili z laježem in jim tako dali jasno vedeti, da se na njihovem ozemlju nič ne zgodi brez njihovega dovoljenja.

Zaradi svoje previdnosti, pa do tujcev ne bodo nikoli povsem ravnodušni. Ravno nasprotno pa se dobermani obnašajo kot mladiči, saj so takrat izredno previdni in nove stvari spoznavajo zelo počasi in s tehtnim premislekom.

Zgodnja socializacija je tako ključnega pomena, saj ga morate že v rani mladosti navaditi na različne okoliščine, živali in ljudi, da bodo lahko odrasli v mirne in samozavestne pse.
Znani so po tem, da so izredno družabni in hrepenijo po pozornosti svojega lastnika. Zaradi svoje navezanosti in zaščitniške narave je to pes, ki mora živeti z lastnikom v stanovanju.

V kolikor bo deležen zadostne količine dnevne rekreacije, bo v stanovanju popolnoma miren. Kljub temu pa bo, zaradi svoje želje po nadzoru, rad sledil svojim družinskim članom okoli po stanovanju.

Ker ima rad tudi fizično bližino, bo najraje ležal na lastnikovih nogah. Zaradi svoje navezanosti na družino, so dobermani zelo dovzetni za počutje lastnika in samo vzdušje v hiši.

Tako bodo hitro prevzeli psihično stanje lastnika in zato niso primerni za neodločene in nervozne ljudi. Kljub temu da imajo načeloma stabilen karakter, bodo zelo hitro postali živčni okoli živčnih ljudi. Zato mora biti njihov lastnik samozavesten, odločen in miren, v kolikor si želi tudi takšnega psa. 

Zdravje

Doberman je deležen kar nekaterih zdravstvenih težav. Med slednje najpogosteje spadajo dilatacijska miokardiopatija, Willebrandova bolezen ali pasja hemofilija (podedovana bolezen krvi) in Wobblerjev sindrom (vratni spondilitis).
Prav tako lahko trpijo tudi za displazijo kolkov, ramen in komolcev, pogoste so težave s kožo, kot so kožni izpuščaji, obolevanja za rakom, občasni epileptični napadi, v srednjih letih pa se lahko pojavi tudi prekomerna telesna teža

Vzgoja in aktivnosti

Doberman zaradi svoje izrazite inteligence spada med najinteligentnejše pasme. Poleg inteligence, pa so to tudi psi, ki imajo trden in neustrašen temperament.

Zato mora biti njihov lastnik odločen in v prvi vrsti izkušen. Kljub svojemu karakterju, pa so dobermani zelo učljiva pasma. Obožujejo vsakršno psihično zaposlitev, radi delajo in ugajajo svojemu lastniku.
Priporoča se obiskovanje pasje šole, saj bosta tako lastnik in pes lažje vzpostavila spoštljiv in trden odnos.

V kolikor vam ne uspe vzpostaviti primernega odnosa, lahko dobermani hitro postanejo dominantni ali celo agresivni. Šolati jih je potrebno odločno, a nikakor ne s trdo roko, saj si bodo te psi grobost zapomnili za celo življenje in tako s psom nikoli ne boste zgradili vzajemnega spoštljivega odnosa.

Prav tako je pomembno, da se ob morebitnih težavah s psom obrnete na ljudi, ki se ukvarjajo prav z dobermani. Pasma ima namreč zaradi svojega temperamenta določene specifike, ki jih morate kot lastnik razumeti, pri tem pa vam bo najbolje svetoval človek z izkušnjami.

Ker gre za zelo aktivne pse, jim morate omogočiti dovolj fizične in še posebej psihične aktivnosti. Dnevno potrebujejo najmanj en daljši in razgiban sprehod, najbolje pa je, če so deležni več aktivnih sprehodov dnevno. Obožujejo tek, blestijo pa so tudi v agilityu. Rekreacija je pri tej pasmi pomembna tudi zato, ker boste tekom igre hitreje vzpostavili ljubeč in trden odnos med vami in vašim psom.

Poleg tega pa lahko pomanjkanje fizičnih in psihičnih aktivnosti privede do nezaželenega vedenja, saj se bo pes počutil izključenega. Morate namreč razumeti, da gre za pasmo, ki je zelo rada v človeški družbi.

Hranjenje

Ker gre za pasmo, ki potrebuje veliko vsakodnevnih aktivnosti, je zelo pomembno, da psu zagotovite kvalitetno pasjo hrano, s pomočjo katere bo prejel dovolj hranilnih snovi in energije, potrebne za nemoteno opravljanje aktivnosti.
Pasja hrana naj bo prav tako polna svežega mesa,ki bo psa preskrbela z zadostno količino visokokakovostnih proteinov. Le-ti so izrednega pomena pri krepitvi in gradnji mišic ter s tem povečanju mišične mase.
Ker pa se pasma srečuje tudi s prekomerno telesno težo, psu raje ne namenite prevelike količine hrane na enkrat, ampak le-to razdelite na več obrokov dnevno. Naravna pasja hrana naj tako vsebuje kvalitetne surovine, kot so lahko prebavljive beljakovine, ki bodo zmanjšale količinsko dnevno potrebo psa po hrani, pasji organizem pa bo tako manj obremenjen – še posebej želodec, jetra in ledvice.

Dlaka in nega

Njihova dlaka je kratka, trda in gosta. Posledično tudi njena nega ni zahtevna, zadošča namreč krtačenje z mehko krtačo le dvakrat mesečno oziroma po potrebi. Prav tako ga lahko občasno obrišete z mokro brisačo in s tem odstranite odvečne dlake.
Tako se boste uspešno izognili dlakam v stanovanju. Okopate ga lahko na par mesecev ali prej, v primeru da se umaže ali pa dlaka dobi neprijeten vonj.

Pazite le, da boste šampon uporabljali samo, ko bo to res potrebno.

Otroci in druge živali

Če ga na otroke in ostale živali navajate že od otroštva, z njimi v prihodnje ne bo imel nobenih težav. Otroke imajo na splošno radi in so do njih zelo ljubeči in prijazni. Lahko pa se zgodi, da bodo majhnega otroka zaradi svoje velikosti nehote poškodovali, saj se zelo radi igrajo.

Zato imejte igro psa in otroka vselej pod nadzorom. V kolikor pa bodo otroci postali preveč razigrani in bo dobermanu postala nelagodno, se bo načeloma mirno odmaknil. Z zgodnjo socializacijo ga lahko na ostale domače živali z lahkoto navadite.
Problem nastane le zaradi njegove dominantne narave, a v kolikor so ostali ljubljenčki podredljivi, bodo z dobermanom shajali brez konfliktov.

Do drugih psov so načeloma neagresivni in prijazni, konflikt pa se lahko pojavi z drugimi dominantnimi psi.