Airedalski terier

Airedalski terier

Airedalski terier

Airedalski terier (ang.: Airedale Terrier) je pravi kraj terierjev, saj ga odlikujeta izreden pogum in pripadnost svojemu lastniku. V nadaljevanju si preberite vse kar morate vedeti o tej pasmi.

Hitri pregled

Velikost: Srednja
Primeren za začetnike: NE
Primeren za manj aktivne vodnike: NE
Zahteven za nego: NE
Močno odpadanje dlake: NE
Primeren za družine z mlajšimi otroci: NE
Primeren za čuvaja: NE

Pregled glavnih značilnosti

  • Velikost: od 56 cm do 61 cm
  • Teža: od 20 kg in 30 kg
  • Življenjska doba: od 10 do 15 let
  • Dlaka je srednje dolga, resasta in gosta, njeno izpadanje pa je minimalno.
  • Pasma ni primerna za bivanje v pesjaku, lahko pa se prilagodi življenju v stanovanju. Pri tem je zaželeno, da ima pes dostop do večjega ograjenega vrta, kjer lahko prosto teka naokoli.
  • Zaradi dedno pogojenimi boleznimi, s katerimi se srečuje pasma, je potreben nakup mladiča pri preverjenem in priznanem vzreditelju.
  • Brez primerne vzgoje in socializacije, lahko Airedalski terier zaradi svoje dominantne narave postane zelo težaven in neobvladljiv.
    Potrebuje odločnega in potrpežljivega lastnika, ki bo znal vzpostaviti avtoriteto in s psom zgraditi spoštljiv odnos.
  • So izredno vsestranski psi, ki se dobro odrežejo pri tekmovanjih poslušnosti, agilityju, really obediencu, lovu ali v vlogi policijskega in vojaškega psa.

Zgodovina pasme

Airedalski terier je dobil ime po kraju izvora – dolini reke Aire v Yorkshiru, na severu Anglije. Pasmo so razvili z namenom da bi dobili vsestranskega terierja, ki bi na kmetiji lovil glodavce in varoval imetje, ob enem pa bi bil dovolj velik tudi za lov.

V ta namen so križali danes že izumrlega angleškega črnorjavega terierja in vidrarja. Airedalske terierje so torej v njihovih začetkih uporabljali predvsem pri lovu na podgane in ostale manjše škodljivce, zaradi njihove velikosti in poguma pa prav tako pri lovu na vidre in ostalo večjo divjat, kot so divje svinje, srne, volkovi in celo medvedi.

V času prve in druge svetovne vojne so psi te pasme služili tudi kot prenašalci sporočil in drugih predmetov ter kot vojaški psi in iskalci ranjencev.
Danes pa so to predvsem priljubljeni družinski, razstavni in lovski psi.

Velikost

Airedalski terier je največji med terierji, odlikuje pa ga elegantna in atletska postava. Samci lahko dosežejo plečno višino od 58 in 61 cm, samice pa dosežejo plečno višino med 56 in 59 cm.
Oboji tehtajo med 20 in 30 kg.

Karakter

Kot vsak terier je tudi Airedalski terier nadvse energičen, temperamenten, radoveden in trdoglav.
Gre namreč za zelo aktivnega psa, ki bo s svojim lastnikom pripravljen počet karkoli – razen poležavanja na kavču.

Zaradi svoje želje po gibanju te psi potrebujejo zelo veliko lastnikove pozornosti in energije. Če ne bo v središču pozornosti, se lahko kar pripravite na glasno lajanje, uničene predmete in razkopan vrt.
Na svojega lastnika se Airedalec močno naveže in je za njegovo pozornost pripravljen narediti vse.

Kljub svoji ljubezni, pa lastnika nikoli ne bo ubogal na slepo in bo prej vsak njegov ukaz dobro premislil – zato se lahko kar pripravite na ignoriranje.
Zaradi njihove svojeglavosti ni prav nič neobičajno, da bodo ignorirali lastnikov odpoklic, ko se bo v okolici dogajalo nekaj zanimivega.

Slabih navad se ta pasma namreč zelo hitro priuči, kar nekaj časa pa vam bo vzelo, da jih boste le-teh odvadili. Do vseh družinskih članov so precej zaščitniški, zato bodo na vsak prihod tujca opozorili z glasnim laježem.
Do slednjih se bodo sicer vedli spoštljivo, nikakor pa ne ljubeče.

Airedalski terier

Zdravje

V splošnem gre za zdravo pasmo, pri kateri pa se pogosteje pojavljajo dedno pogojene bolezni, kot so displazija kolkov,zasuk želodca, kožne alergije, suha in občutljiva koža itd. Zato je pomembno, da nakup mladiča opravite pri preverjenem vzreditelju.

Vzgoja in aktivnosti

Ker so to zelo inteligentni psi, jih je poslušnosti dokaj enostavno naučiti – a le če si oni tega želijo.
Pri tej pasmi namreč učenje ukazov ne ovira pasja inteligenca, temveč pasja svojeglavost. Zakaj bi pes opravljal neko vajo, ki mu je popolnoma nezanimiva?

Zato je pri šolanju te pasme zelo pomembna pozitivna motivacija in raznolikost vaj, saj se Airedalski terier nekega ukaza relativno hitro nauči, opravljanje ene in iste vaje pa mu nikakor ne diši.
Šolanje lahko naredite zanimivejše tudi tako, da po vsaki opravljeni vaji vključite igro, da pes ne bo izgubil koncentracije.
Prav tako je pomembno, da ste kot lastnik odločni, a potrpežljivi, ter razumete samosvojo naravo te pasme.

Če boste s psom postavili spoštljiv in trden odnos ter vzpostavili pravo mero avtoritete, vas bo ta pes kot vodnika zelo spoštoval in za vas naredil čisto vse. Neodločnega vodnika pa bo Airedalec s svojo dominantno naravo hitro nadvladal in postal zelo težaven in neobvladljiv.

Ker gre za delovno pasmo, te psi potrebujejo vsaj dva daljša sprehoda na dan ali tek. Vendar pa samo sprehajanje za te energične pse ni dovolj, zato je v sprehod potrebno vključiti tudi druge aktivnosti, kot so igra, vaje poslušnosti, plavanje, prinašanje itd.
Še posebej neutrudni so te psi v svoji mladosti, pri dveh letih pa se že malce umirijo.

Če ne želite imeti razkopanega dvorišča in razgrizenega pohištva, pa boste morali pri kateri koli starosti poskrbeti za zadostno fizično in mentalno zaposlitev. Pri tem vam bo v veliko pomoč večje ograjeno dvorišče, kjer bo pes čez dan lahko prosto tekal naokoli.

Hranjenje

Tako kot ostale večje pasme, se lahko tudi Airedalski terier zaradi pretiranega gibanja v mladosti kasneje srečuje s problematiko sklepov in kosti.
Da bi tovrsten težave omilili, je pomembno, da psu namenite kvalitetno pasjo hrano z zadostno količino ključno potrebnih vitaminov in mineralov, ki bodo kosti utrdili in preprečili morebitne poškodbe.

Ker je pri pasmi pogost tudi zasuka želodca, je pomembno, pasja hrana vsebuje visok delež svežega mesa in drugih visoko kakovostih sestavin, saj slednje zaradi visoke prebavljivosti v pasjem želodcu ne bodo nabreknile ali fermentirale – kar zmanjša možnost za zasuk želodca.
Prav tako je pomembno, da pes ne prejme prevelike količine hrane na enkrat, ampak le-to raje razdelite na več manjših obrokov dnevno.
Pasja hrana naj vsebuje zadostno količino hranljivih snovi, s čimer boste zmanjšali količinsko dnevno potrebo psa po hrani. S tem boste razbremenili pasji želodec in poskrbeli za hitrejšo prebavljivost hrane.

Dlaka in nega

Airedalski terier ima dvojno dlako, pri čemer je zgornji sloj kratek, skodran in grob na otip, spodnji sloj pa je izredno gost in volnen.
Pasmi dlaka minimalno izpada, z rednim trimanjem pa boste izpadanje dlak popolnoma prepreči.

Krtačenje je potrebno opravljati tri do štirikrat na teden, saj se gosta in volnena podlanka zelo hitro zavozla – zelo pomembno je torej, da poleg zgornjega sloja dobro razčešete tudi podlanko.
Vsakodnevno pa je potrebno čistiti dlako okoli pasjega gobčka, še posebej po hranjenju. Potrebno je tudi redno striženje krempljev.

Otroci in druge živali

Pasma se v splošnem dobro razume z vsemi otroci, a je zaradi svoje velikosti in energičnosti primernejši za druženje s starejšimi otroci.
Med igro Airedalec namreč ni najbolj uvideven pes in pogosto postane malce grob, zato ni najprimernejša družba za mlajše otroke. Pri tem je zelo pomembno, da otroke naučite primernega ravnanja s psom, saj grobosti in draženja Airedalec ne tolerira in se zelo hitro razjezi.
Prav tako je pred igro potrebno psa odvaditi pretirane posesivnosti do njegovih igrač.

Za življenje z drugimi živalmi te psi niso najprimernejši. Tega se sicer lahko navadijo, a zelo težko, še posebej če sostanovalci niso psi.
Sobivanja z mačkami se lahko navadi le, če bo z njimi odraščal že od malega, vse ostale mačke pa bo z veseljem preganjal.
Z drugimi psi se razume le, če so slednji nasprotnega spola ali nedominantni, z vsemi drugimi pa se bo zaradi svoje dominantne narave zelo hitro spusti v spor

Airedalski terier